APDEJT.si

Vlada premierja Sèbastiena Lecornuja je preživela dve glasovanji o nezaupnici, ki sta ju vložili stranki La France insoumise (LFI) in Rassemblement National. Nezaupnica, ki jo je vložila LFI, je bila zavrnjena za 18 glasov. Socialistični poslanec Laurent Baumel je poudaril, da glasovanje proti nezaupnici ne pomeni pakta o necenzuri.

Sébastien Lecornu je odstopil s položaja francoskega premierja le 14 ur po imenovanju, s čimer je postal premier z najkrajšim mandatom v peti republiki. Ministri njegove kratkotrajne vlade bodo prejeli 28.000 evrov odpravnine, kar predstavlja tri mesečne plače. Razlog za odstop so bile grožnje z rušenjem vlade s strani zaveznikov in nasprotnikov.

Po odstopu Sébastiena Lecornuja, ki je postal premier z najkrajšim mandatom v Peti republiki, so se oglasili različni politični akterji. Erwan Balanant iz stranke Les Démocrates je izrazil 'občutek sramu' zaradi pripadnosti političnemu razredu. Podpredsednica stranke RN, Edwige Diaz, je izjavila, da njena stranka ne nosi 'nobene odgovornosti' za ta 'žalosten spektakel'. Politična kriza v Franciji se poglablja, saj je Lecornujev odstop povzročil razpravo o 'mrtev rojenem' vladi.

Sébastien Lecornu je odstopil s položaja francoskega premierja manj kot mesec dni po imenovanju, Emmanuel Macron pa je njegov odstop sprejel. Lecornu je dejal, da 'pogoji za nadaljnje opravljanje funkcije niso bili več izpolnjeni'. Do odstopa je prišlo kmalu po predstavitvi nove vlade in je Francijo pahnilo v politično krizo.

Francoska politična pokrajina se sooča s krizo, ki jo zaznamuje delitev v tri enako pomembne bloke znotraj Narodne skupščine, kar pa ne pojasnjuje v celoti težav, s katerimi se država spopada. Ta tripartitna delitev se odraža tudi v družbi in geografiji, kar prispeva k politični blokadi in onemogoča napredek Pete republike. Hkrati pa prevladujoča pripoved poskuša prikazati francosko gospodarstvo kot nedolžno žrtev politične krize, medtem ko je v resnici ravno gospodarska situacija glavni vir politične nestabilnosti in globoke demokratične krize v državi.

V Franciji se krepi občutek, da je politična kriza dosegla točko vrelišča, pri čemer se vse pogosteje omenja možnost razpisa predčasnih parlamentarnih volitev. Kljub temu, da predsednik Emmanuel Macron to možnost zavrača, globoka blokada v državnem zboru povečuje verjetnost za takšen scenarij. Razprava o morebitni razpustitvi parlamenta se krepi tudi zaradi stališč različnih političnih strank, vključno z Nacionalno fronto, ki si želi novih volitev. Kriza naj bi razkrila strukturne težave Pete republike, zasnovane za stabilizacijo državne oblasti, ki pa je danes paralizirana.

Predsednik Gabona, Brice Clotaire Oligui Nguema, je predsedoval prvemu vladnemu seminarju Pete republike, ki je bil osredotočen na strateško oceno in institucionalno usklajevanje. Seminar je vključeval pregled prvih 100 dni predsednikovega mandata in določitev ambicioznega načrta za pospešitev reform v državi.

Najnovejše ankete kažejo, da sta francoski predsednik Emmanuel Macron in njegov premier François Bayrou dosegla najnižjo raven priljubljenosti, odkar sta prevzela položaj. Anketa Ifop, ki jo je objavil Journal du Dimanche, razkriva, da je priljubljenost predsednika Macrona padla na le 19 % ugodnih mnenj, medtem ko je podpora premierju Bayrouju prav tako dosegla najnižjo točko, odkar je decembra 2024 prevzel funkcijo. To je prvič v zgodovini Pete republike, da je vladajoči dvojec deležen tako visoke stopnje neodobravanja.